Gorništvo

Kamniško-Savinjske Alpe se ponašajo z več kot 30 vrhovi, katerih nadmorska višina sega nad 2.000 metrov. Po besedah enega najbolj uspešnih slovenskih alpinistov, ki je tudi edini štirikratni dobitnik alpinistične nagrade zlati cepin, je njihova prednost “pestrost in obvladljivost”. Pravi tudi, da se tukaj “v vseh letnih časih lahko znajdemo v različnih situacijah in pogojih, hkrati pa lahko ture zelo različno oblikujemo od izbranega izhodišča do zaključka. Ta dostopna raznolikost pa je, ob možnosti sočasnega uživanja narave, v svetu redka.” Veliko je priljubljenih gorskih tur, kamor se v vseh letnih časih vzpenjajo planinci, prijazni oskrbniki pa skrbijo za okrepčilo v številnih planinskih kočah.

Grintovec

Na najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp, ki je z 2.558 metri nadmorske višine Grintovec, vodi več poti. Med težje spadata dostopa iz Jezerskega in Kokre, iz Kamniške Bistrice pa nanj vodi tehnično precej nezahtevna pot. Vzpon pa kljub temu zahteva dobro kondicijsko pripravljenost, saj je na poti potrebno premagati skoraj 2000 višinskih metrov. Poleg tega, da je eden najlažje osvojljivih dvatisočakov na območju Slovenije, pa Grintovec pohodnike privablja tudi s čudovitimi razgledi na Ljubljansko kotlino, Jezersko ter sosednje vrhove, pogled pa seže tudi do Karavank in Julijskih Alp.

Cojzova koča

Cojzova koča na Kokrskem sedlu

Na poti do vrha Grintovca se lahko pohodniki spočijejo pri Cojzovi koči na Kokrskem sedlu, lahko pa jim ta celo predstavlja končni cilj ture. Koča, poimenovana po bratih Žigi in Karlu Zoisu, stoji na sedlu med Grintovcem in Kalško goro že od konca 19. stoletja. Poleg hrane in pijače je v koči, ki je v poletnem času odprta vsak dan, možno tudi prenočiti.

Kamniška koča

Kamniška koča na Kamniškem sedlu

Kar je za Slovence Triglav, je za Kamničane Kamniško sedlo – nanj naj bi se namreč povzpeli vsaj enkrat. Iz doline Kamniške Bistrice vodi na sedlo lahka označena pot, za katero povprečen pohodnik potrebuje nekaj manj kot 4 ure. Pot sprva vodi po gozdu, nato pa se preko široke jase s posameznimi skalami vzpne po travnatem pobočju do Kamniške koče, ki stoji na prisojni strani Kamniškega sedla med Brano in Planjavo. Koča, ki je od junija do oktobra odprta vsak dan, v ostalih mesecih pa med vikendi, je v upravljanju Planinskega društva Kamnik.

Storžič

Storžič

Med priljubljenimi vzponi v Kamniško-Savinjskih Alpah je tudi 2.132 metrov visok Storžič, ki je najvišja gora zahodnega dela tega gorstva. Ime je Storžič dobil po stožčasti obliki vrha, na katerem stojita znameniti križ in razgledna plošča. Prvi raziskovalci Storžiča so bili botaniki, saj ima raznovrstno alpsko rastlinje med katerim je moč opaziti tudi endemično Zoisovo zvončico. Pristopov do vrha je veliko, od zelo zahtevnih pa do lahkih poti. Med slednjimi je priljubljena tista z začetkom v vasi Povlje pri Preddvoru, na kateri v dobrih 4 urah premagate 1422 metrov višinske razlike.

Dom pod Storžičem

Dom pod Storžičem

Priljubljeno izhodišče vzpona na Storžič je tudi planinska postojanka Dom pod Storžičem, ki je na 1.123 metrih nadmorske višine dostopen tudi z avtom. Dom, ki se ponaša tudi z nazivom Družinam prijazna koča, je čez leto dobro obiskan s strani pohodnikov in gorskih kolesarjev, pozimi pa je dobro poznan predvsem med sankači. Poleg dobre hrane, ki obsega vse od enolončnic, planinskih kosil in sladic, nudijo tudi možnost nočitve.

Bivak_pod_Skuto_Jost_Gantar-3

Skuta in bivak pod Skuto

Tretji najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp je s 2.532 metri nadmorske višine Skuta, vzpon nanjo pa spada med zahtevnejše. Gora je zaradi veličastnih razgledov in pogledov v globino sicer tudi med bolj obiskanimi. Nekoliko pod vrhom, v skalnem svetu Malih podov, pa stoji eno najlepših zasilnih bivališč v naših gorah, bivak pod Skuto. Zgrajen je bil leta 2015, pri projektu pa je sodelovalo lepo število strokovnjakov z različnih področij, ki so v večini delovali na prostovoljni bazi.

Ferata

Ferata Češka koča

Premagajte prvo športno ferato v slovenskih Alpah in eno težjih pri nas – Ferato Češka koča. Naužijte se čudovitih razgledov na dolino Ravenske Kočne, ki vas bodo tako prevzeli, da se boste morali ustaviti in uživati. Ferata premaga višinsko razliko okrog 300 metrov, vzame pa slabi dve uri časa. V dolino se po okrepčilu v koči lahko vrnete po lažji poti, na katero se rade podajo tudi družine.